V šolskem obdobju je učenje največja skrb otrok in staršev. Starši se večkrat sprašujejo, kako naj otroka pripravijo k učenju, saj le-ti velikokrat potrebujejo zelo dolge priprave, da sedejo za mizo in se učijo, med učenjem pa kar naprej hodijo pit, jest, pred televizijo,…

Otroci se ne morejo zbrati k učenju, ker so notranje nemirni, polni neizrabljene energije. Najbolje bi se umirili, če bi vsaj kakšno uro pred učenjem nekaj intenzivno delali ali pa se ukvarjali s športom. Fizična aktivnost poskrbi za dobro prekrvavitev možganov in večjo sposobnost koncentracije. Tako postanejo otroci umirjeni in zbrano naredijo nalogo ali se naučijo snovi.

V splošnem velja, da so otroci, ki so aktivni v različnih obšolskih dejavnostih, v večini tudi boljši učenci. Znajo si razporediti čas za različne obveznosti, vse to pa prispeva k njihovi življenjski zrelosti. Pomembno je le, da dejavnosti ni preveč, saj otrok postane preutrujen in tako izgublja voljo in energijo za šolsko delo.

Med vsemi dejavnostmi je za večino otrok najbolj priporočljiva usmerjenost v športno aktivnost, saj se otrok nauči vztrajnosti, potrpežljivosti, prenašanja porazov, odrekanja, tolerance in solidarnosti. Gre za oblikovanje in plemenitenje otrokove osebnosti. Če se tega kot trenerji in starši ne zavedamo, podležemo otrokovim trenutnim željam in lenobi in mu tako delamo medvedjo uslugo za nadaljnje življenje.

Šport vpliva tudi na večanje splošne storilnosti in pospešitev intelektualnih sposobnosti. Delno je to mogoče razložiti z boljšo preskrbo možganov s kisikom.

Človeški možgani porabijo kar dvajset odstotkov vsega kisika, ki ga kri prenaša po telesu, pa čeprav zavzemajo le 2-3% celotne telesne teže. Bivanje na svežem zraku in povečanje krvnega pretoka po vsem telesu med telesno dejavnostjo pospešita oskrbo osrednjega živčevja s kisikom, s tem pa se poveča tudi njegova učinkovitost.

Mnogi športniki lahko povedo, da med samo aktivnostjo lažje razmišljajo. Lažje in učinkovitejše razmišljanje med aerobično dejavnostjo si razlagamo s spletom več vzporednih ugodnih dejavnikov, povezanih z gibanjem. Poleg boljše preskrbe telesa s kisikom, spodbudno delujeta tudi telesna in duševna sprostitev in zadovoljstvo ob premagovanju telesnega napora. Vsak, ki se ukvarja s telesno aktivnostjo, dobro ve, kako med prijetno telesno vadbo izginejo vse drobne, a nadležne misli.

Zanimivo je, da je šport lahko tudi neke vrste kompenzacija za neuspehe v šoli. To lahko z gotovostjo trdimo predvsem za mlajše učence. Večkrat se namreč zgodi, da je kateri izmed slabših učencev deležen različnih posmehov ali drugih frustracij, a na športnem področju, npr. v nogometu, dosega najboljše rezultate.

Tak otrok ima odlično priložnost, da se »dokaže« na drugem področju in tako ostane samozavesten in »priljubljen«.

Za športno pot otroci potrebujejo odrasle, ki jih morajo bodriti in zahtevati da ne odnehajo prehitro. Žal pa starši učno neuspešnim otrokom večkrat prepovedo treniranje, še posebej, če se otrok ukvarja z nogometom. Trenerji otrok in mladih se pritožujejo, da je prepoved treniranja klasična kazen mnogih staršev. Taka odločitev pa ni le neustrezna, pač pa ponavadi tudi ne daje pravih rezultatov.

(idejno povzeto po Vasja Ferletič, vloga nogometa pri socializaciji otrok in Mladostnikov)